Jezikovni Pogovori

Informações:

Sinopse

Osvetljujemo in raziskujemo podroja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako mono loveka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20.

Episódios

  • Izzivi tolmačenja za begunce

    11/06/2024 Duração: 26min

    Iz bolnišnice so poklicali osebo, da nujno potrebujejo njeno pomoč pri tolmačenju jezika begunca, ki potrebuje zdravljenje. Zdravstveno osebje ne govori jezika begunca, prav tako ni znana njegova identiteta. Vedo le, da potrebujejo tolmača. Na kaj naj bo pripravljena oseba, ki se odloči, da bo pomagala? Na podobna vprašanja odgovarjajo v projektu ReTrans, ki je del programa Erasmus+. Z njim želijo ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v zvezi z migracijami. V projektu sodeluje pet partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije. Gostji sta koordinatorici projekta ReTrans dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru (fotografija: kalhh / Pixabay). .

  • Slovenisti nasprotujejo prilagajanju mature tistim, ki »je ne bi zmogli«

    04/06/2024 Duração: 33min

    Cilj dveh ravni na splošni maturi pri predmetu slovenščine je prilagajanje mature tistim, ki »je ne bi zmogli«. Torej nižanje ravni znanja, opozarjajo slovenisti, če bo sprejet osnutek novega Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. V delovni skupini za pripravo tega programa zanikajo očitke. Nasprotno, poudarjajo celo, da bi se raven znanja lahko povišala. Argumente sta soočila vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja Janez Vogrinc in predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za slovenščino Matej Šekli (fotografija: Pixabay).

  • Narod jezika in kolesarstva

    28/05/2024 Duração: 19min

    Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vedno več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na nek način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, smo vprašali Urško Vranjek Ošlak, avtorico monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (fotografija: BoBo/Žiga Živulovič jr.).

  • Na novo odkriti Škrabčevi rokopisi

    21/05/2024 Duração: 22min

    Iz zadnjega obdobja življenja p. Stanislava Škrabca, ko je tri leta pred svojo smrtjo zaradi soške fronte pribežal v Ljubljano, se je nemalo njegovih jezikoslovnih del ohranilo v rokopisu. Ti so prvič predstavljeni javnosti v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani ob odprtju razstave, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva. Kaj prinašajo novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike? V čem je njegov pomen za vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti? Gosta oddaje sta prof. dr. Hotimir Tivadar in asist. mag. br. Jan Dominik Bogataj.

  • Jezikovne premene in prevzemanje

    14/05/2024 Duração: 34min

    Kako zapisujemo arabska imena in kako imenujemo ameriške zvezne države? Kako jih sklanjamo? Skratka, kako v slovenščini prevzemamo in pregibamo tuje besede, kdaj jih domačimo in še marsikaj obravnava predlog četrtega poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Na glavne poudarke, spremembe in morebitne zadrege v tem sklopu opozarja dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

  • Pravica gluhoslepih do tolmača

    07/05/2024 Duração: 18min

    Sporazumevanje gluhoslepih se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik … To je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Za takšno sporazumevanje so usposobljeni redki, vzpostavitev zaupanja med tolmačem in gluhoslepim zaradi telesnega stika pa je ključna. Za gluhoslepe je zato uveljavljanje pravice do tolmača pred državnimi ustanovami velik izziv. Ali jo bo mogoče zagotoviti z zakonom o uporabi jezika gluhoslepih, ki je v pripravi, je osrednje vprašanje za gostji oddaje: Simono Gerenčer iz Združenja gluhoslepih DLAN in Tanjo Dular z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (foto: združenje DLAN).

  • Iz reportaže na Reki: Šport kot glavni razlog za učenje slovenščine

    30/04/2024 Duração: 18min

    Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr.  Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.

  • Na Hrvaškem raste zanimanje za slovenščino

    23/04/2024 Duração: 20min

    Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).

  • Zgodbe zemljepisnih imen Slovenskega Porabja

    16/04/2024 Duração: 20min

    Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.

  • Prevajanje po božjem navdihu

    26/03/2024 Duração: 19min
  • Razlike v zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov EU

    06/03/2024 Duração: 20min

    Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. V drugem delu pogovora z Bojanom Brezigarjem, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij, bomo predstavili status in položaj furlanščine, ladinščine, frizijščine in samijskega jezika (foto: Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

  • V EU je 40 milijonov govorcev jezikov, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov

    27/02/2024 Duração: 17min

    Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

  • Zakaj študirati portugalščino? 2.del

    20/02/2024 Duração: 24min

    Portugalščina je šesti najbolj razširjeni jezik. Govori jo 270 milijonov ljudi po vsem svetu, na štirih celinah, v enajstih državah. Je jezik glasbe, nogometa, medicine, geografije, pomorstva, ekonomije in še česa. Portugalščina sodi med jezike, ki naj bi se v prihodnjih letih najbolj širil. Še posebej v Sloveniji pa je tudi jezik priložnosti, saj nimamo veliko usposobljenih prevajalcev portugalščine. V drugem delu oddaje o razlogih za študij portugalščine smo se z docentko za portugalsko literaturo dr. Mojco Medvedšek osredotočili na jezikovne vidike portugalščine (foto: Pixabay).

  • Zakaj študirati portugalščino? 1.del

    13/02/2024 Duração: 22min

    Pred informativnimi dnevi smo osvetlili razloge za študij dodiplomskega programa Portugalski jezik in književnost, ki ga izvaja Filozofska fakulteta v Ljubljani. Slovenija je bila do nedavnega ena izmed zadnjih držav Evropske unije, kjer študij portugalščine na institucionalni ravni ni obstajal. Gostja je docentka za portugalsko literaturo dr. Mojca Medvedšek (foto: Pixabay).

  • Sporazumevanje gasilcev

    06/02/2024 Duração: 18min

    Na pomoč, gori! Kje gori, kaj gori, kako gori so informacije, ki so ključne za gasilce in njihove intervencije. Povelja med gasilci morajo biti jasna. Kako na sporazumevanje gasilcev vplivajo narečje in pogovorni izrazi? Koliko gasilskega besedja je standardiziranega? O tem v pogovoru z jezikoslovko in gasilko dr. Matejo Jemec Tomazin, ki vodi nastajanje slovenskega gasilskega slovarja. Delo bo prvi tovrstni terminološki slovar na svetu. Na fotografiji: slavnostna povorka v Žalcu. Foto: STA/Daniel Novakovič

  • Igra pri pouku tujega jezika: koristna dejavnost ali izguba časa?

    30/01/2024 Duração: 16min

    Igra je nekaj, kar povezujemo predvsem z otroštvom. V tokratni oddaji Jezikovni pogovori pa si bomo pobližje pogledali, kako lahko igro uporabimo v pedagoškem procesu, natančneje pri pouku tujega jezika. Je igra pri pouku tujega jezika koristna dejavnost ali izguba časa? Izredna profesorica doktorica Meta Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani nam bo osvetlila, kako sama uporablja igro v praksi in kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti (foto: Alexas_Fotos / Pixabay).

página 1 de 5